EKO BRALNA ZNAČKA šol. leto 2009/10

O. Š. Janka Glazerja Ruše - Vrtec Ruše

Skupina: ''METULJI''

Starost otrok: 5 – 6 let

Mentorici: Jožica Korman,

Martina Škof

Ivan Gantschev

ZELENI OTOK IN SIVI OTOK

Koliko otokov je bilo nekoč?

Otroci: ''Dva!''

Kako sta se imenovala?

Otroci:''Zeleni otok in Sivi.''

Kje pa sta ležala (se nahajala)?

Larisa: '' V morju''.

Nik: ''Ne, v oceanu.''

Kaj pa je bilo med tema dvema otokoma?

Žana: ''Globoko morje je bilo.''

Kaj so lahko našli ljudje na Zelenem otoku?

Andraž: ''Mir, zemljo, pa lepa drevesa.''

Kaj so govorili prebivalci Zelenega otoka?

Nežka: ''Da je njihov otok lep.''

Kakšen je še bil njihov otok?

Anej R.: ''Lep, pa prijazen.''

Kako pa so poskrbeli prebivalci Zelenega otoka, da bo njihov otok ostal lep?

Jakob: ''Niso ga uničevali s kamenjem.''

Kdo je določal ritem življenja na Zelenem otoku?

Marko: ''Luna pa sonce in leto in zima in spomlad in jesen.''

Točno. Življenje na Zelenem otoku je bilo enostavno zato, ker so njegov ritem določali sonce, luna in letni časi.

Ali je tudi Sivi otok bil najprej podoben Zelenemu?

Otroci: ''Jaaa!''

Kje pa sploh leži Sivi otok?

Lara: ''Tudi na morju''.

Kaj pa so počeli ljudje na tem otoku?

Andraž: ''Gradili so velike tovarne.''

Nik: ''Gradili so tudi ladje.''

Ali je sedaj Sivi otok še vedno enak?

Otroci: ''Neee!''

Žana: ''Začeli so graditi tovarne.''

Kiara: ''Pa ladje so vozile in semaforje so imeli.''

Kaj pa so zgradili še poleg tovarn, na Sivem otoku?

Gregor: ''Avtocesto, pa visoko so nastavili ure.''

Ker so postali ljudje zaskrbljeni, so izbrali Dona Dilidana, da je prevzel nadzor nad otokom. V zahvalnem govoru je dejal vsem prebivalcem, da obljublja, da bo postal Sivi otok najbogatejši, najuspešnejši in najpomembnejši otok na svetu. Obljubil jim je tudi delo, denar in avtomobile. Obljube so se izpolnile. Ali so sedaj prebivalci Sivega otoka imeli vsi službe in svoj avto?

Otroci: ''Jaaa!''

Kakšen pa je bil sedaj Sivi otok, opišite mi prosim?

Lara: ''Na zemlji so gradili tovarne, pa še hiše, veliko hiš.''

Jakob: ''Tudi gozda niso več imeli''.

Kaj so morali sedaj nositi otroci iz Sivega otoka?

Nik: ''Maske.''

Andraž: ''Maske da si obraz zaščitiš.''

Nik: ''Ja, saj sem mislil tisto masko, ko jo daš gor na obraz.''

Kakšno pa je bilo nebo nad Sivim otokom?

Larisa: Sivo.''

Lara: ''Ni bilo modro, ker je bilo žalostno.''

Kako pa so lahko opazovali ljudje iz Sivega otoka Zeleni otok?

Rok: ''Peljali so se.''

Kevin: ''Imeli so letalo, pa so se peljali.''

Vito: ''Ne z avti so se peljali, do ladje.''

Kdo je prišel prvi na Zeleni otok?

Otroci: ''Trgovci''.

Pa so ljudje iz Zelenega otoka kaj kupili od njih?

Otroci: ''Ne.''

In zato so postali prebivalci Sivega otoka žalostni, celo malce nevoščljivi. Odšli so k Donu Dilidanu in zahtevali, da bi imeli tudi oni zelena polja, čisto obalo, modro nebo takšno, kot je na Zelenem otoku. Zato se je Don Dilidan sestal z županom Zelenega otoka, da bi mu predstavil načrt povezave med obema otokoma. Tako bodo lahko ljudje Sivega otoka hodili na Zeleni otok na počitnice in sveži zrak, ljudje iz Zelenega otoka pa nakupovat na Sivi otok.

Ali se je župan Zelenega otoka strinjal z Don Dilidanovo zamislijo?

Otroci: ''Neee!''

Zakaj pa se ni strinjal?

Nik: ''Ker se je bal, da bi tudi oni gradili tovarne.''

Andraž: ''In bencinske črpalke bi tudi zgradili''.

Rok: ''Pa avti bi lahko vozili.''

Kaj pa je sedaj napravil Don Dilidan?

Otroci so naštevali: ''Bil je hud, je odletel s helikopterjem, rekel je da bo zgradil ta most.''

In naslednji dan je Don Dilidan razglasil prebivalcem Sivega otoka svoje načrte, nekateri prebivalci so bili proti, ti so se morali v desetih dnevih odseliti na Zeleni otok in zapustiti Sivega, bankirji so bili zaskrbljeni, saj bo najdaljši most na svetu zelo drag.

Iz česa pa bo zgrajen ta najdaljši most na svetu?

Jakob: ''Iz betona''.

In tako se je pričela gradnja na Sivem otoku. Ladje so noč in dan vozile žice, jeklo, kamenje in cement eno pošiljko za drugo. Pripravili so tudi varnostne ukrepe, ter zato v tovarnah pričeli izdelovati tanke in topove, če bi se morda ne strinjali sosedje s temi načrti. Razložili so zadnje tovornjake, prebivalci Sivega otoka so se zbrali, da bi praznovali začetek gradnje mostu. Predsednik je razglasil, da bo sam potopil temeljni kamen v morje in dal znak, za pričetek mogočne gradnje. Don Dilidon je pričel z govorom, zaslišalo se je silno bobnenje, hrušč, trušč, peklensko šumenje in pokanje. In nato tišina.

In kaj se je zgodilo sedaj?

Žana: ''Sivi otok se je prevrnil.''

Kam se je prevrnil?

Kevin: ''V morje''.

Kaj vse se je potopilo?

Gregor: ''Železo''.

Marko: ''Beton in tovarne''.

Še kaj?

Vito: ''Vozila in tovornjaki.''

Patrik: ''Ladje''.

Žiga: ''Ja ladje, pa še helikopter.''

Nežka: ''Ptički in drevesa.''

Anej R.: ''Orožje''.

Anej S.: ''Ljudi.''

Nejc: ''V globoko morje, se je potopilo vse!''

Če kdaj vzameš v roke kakšen zelo, star zemljevid, boš na njem še našel Sivi otok. Danes tam ni več hrupa, dima, pristanišča z ladjami. Edino, kar je ostalo, je osamljen tovarniški dimnik, ki se vzpenja iz morja proti modremu nebu. Ljudje z Zelenega otoka so nanj pritrdili velik napis v spomin in opozorilo. Vsak, ki se s čolnom pripelje mimo, lahko prebere, kar je napisano. Napisano je…

No kaj pa bi ti napisal na ploščo, ki je pritrjena na dimnik s potopljenega Sivega otoka? (Ivan Gantschev).

Otroci v naši skupini, to je v skupini Metulji, bi zapisali na dimnik s potopljenega Sivega otoka, sledeče:

Andraž: ''Napisali bi na tablo, da se je potopil Sivi otok, ker so bili močni valovi.''

Gregor: ''Napisali bi, da se je most podrl.''

Jakob: ''Napisali bi, da moramo iti na Zeleni otok, ker se je Sivi otok podrl, ker so bili močni valovi.''

Lara: ''Sivi otok se je podrl, ker so dali preveč betona gor.''

Anej S.: ''Beton je iz kamnov, ki so zelo težki.''

Rok: ''Beton je tudi iz peska.''

Gregor: ''Beton je še iz vode.''

Marko: ''Da se je otok prevrnil kot ladja, na tablo pa bi narisal ladjo, ki se je prevrnila.''

Nik: ''Na tablo bi napisal, da se je mesto podrlo.''

Andraž: ''Naredili so prevelike in prevelike hiše. Otok se je posedo (posedel) in je začela voda teči na otok. Sivi otok pa je siv zato, ker se iz dimnikov kadi sivi dim! Iz dimnikov se kadi sivi in črni dim in zrak je umazan!''.

Druga zgodba v načrtovani temi Eko bralne značke, je bila zgodba Zeleni otok in Sivi otok. Otrokom je bila zelo všeč, nekaj otrok v skupini, jo je kasneje predstavilo tudi v okviru rednega izvajanja Bralne značke - Bralček palček. Predstavljeni zgodbici so z zanimanjem prisluhnili, se ob določenih ilustracijah zamislili, in pridno sodelovali, pri opisovanju, v pogovoru, razmišljanju. Nastali so ustvarjalni likovni izdelki, najbolj pa jim je bila všeč dejavnost, kjer so ugotavljali plovnost in težo predmetov. Pripravili smo si dva otoka, na primeru dveh pvc-korit, in otroci so tako lahko različne predmete dajali v vodo, tudi kamen, ključ kot simbolična predmeta, na Sivem otoku.

Skupno z otroki smo ugotovili, da sta se otoka razlikovala kot dan in noč, različna sta bila po zunanjosti okolja in notranji miselnosti prebivalcev, ki so živeli tam. Ko so hoteli prebivalci s Sivega otoka proti volji ljudi z Zelenega otoka, zgraditi most, ki bi oba otoka povezal, je prišlo do velikega uničenja, zakaj? Nad tem se je potrebno resno zamisliti in poskušati pomagati, dokler je še čas…

Vsi otroci, so v času izvajanja Eko bralne značke, naredili svojo kartonsko zgibanko, v katero so prilepili risbico, s pomenom vsebine iz vsake zgodbice. Po končani temi so odnesli izdelek domov. Tako so lahko otroci ob načrtovanih dejavnostih, spoznavali knjigo kot vir informacij, ter se seznanili s sporočilno vrednostjo vsebine, ki jo lahko najdemo ob prebiranju knjig ali v različnih zvrsteh literature.

Priloge: Otroške risbice,

Ugotovitve otrok in zapisi na tablo potopljenega dimnika,

Fotografije izvedenih dejavnosti.

Ruše, 23.2. 2010