EKO BRALNA ZNAČKA šol. leto 2009/10

O. Š. Janka Glazerja Ruše – Vrtec Ruše

Enota: O. Š. Janka Glazerja Ruše

Skupina: ''METULJI''

Starost otrok: 5 – 6 let

Mentorici: Jožica Korman in

Martina Škof

Helena Koncut Kraljič

PLES V ZABOJNIKU

Kdo je stal v manjši vasi?

Jakob: ''Kesoni.''

Lara: ''Ne reče se kesoni!''

Jakob: ''Ja, kako pa te še pravimo kesonom?''

Prijatelji ali morda kdo ve, kako se pravilno slovensko reče keson?

Andraž: ''Jaz vem, zabojnik.''

Bravo, zabojniki so to, pa bi mi morda kdo znal povedat, koliko zabojnikov je bilo v tej vasi?

''Trije'', so odgovorili skoraj vsi otroci v en glas.

Kako pa je bilo ime tem zabojnikom?

Larisa: ''Papirko''.

Rok: ''Steklenko.''

Nik: Embalažko''

Otroci pa bi mi morda znali povedati, zakaj imajo takšna imena-Papirko, Steklenko, embalažko?

Nik: '' Steklenko, v zabojnik za steklo mečemo samo steklene predmete!''

Žana: ''Papirko, ker v njega mečemo samo papir. Mi imamo doma več košev in ločujemo smeti.''

Nik: ''Mi imamo na dvorišču več košev, ne košev pač pa zabojnikov.''

Vito: ''Koše imamo v stanovanju, zabojniki so pa od zunaj.''

Jakob: ''Z mamico odneseva vsak večer smeti v zabojnik, vedno jih ločiva!''

Prijatelji, pozabili smo še na nekoga v tej zgodbici, kako mu je že bilo ime, na…?

Nežka: ''Na Embalažka.''

Točno na Embalažka, smo skoraj pozabili! Pa si je mogoče kdo zapomnil, kakšne barve pa so ti zabojniki? Otroci so pričeli z opisovanjem barv. Skupno smo ugotovili in spoznali osnovne barve raznih zabojnikov, to pa zato, da jih že od daleč lahko prepoznamo in točno vemo kam spada kateri odpadek.

Otroci kdo pa se je danes smukal okoli vitke Biorjavke, ki stoji zadaj pri trgovini?

Anej R.: ''Dva mucka!''

Ja kakšna pa sta bila ta dva mucka?

Kiara: ''Lačna!

In kaj mislite, kaj sta počela pri Biorjavku, če sta bila lačna?

Otroci: ''Nekaj sta iskala.''

Kaj sta iskala?

Otroci: ''Hrano!''

Točno hrano. Kam pa mi pospravljamo hrano?

Andraž: ''V rjavi zabojnik!''

Torej tisti zabojniki, kamor odlagamo samo živila; kot so olupki od sadja, neuporabna in gnila zelenjava, vsa stara hrana, itd., so rjave barve. In tako sta tudi lačna mucka iskala kaj za pod zob. Torej sta bila prebrisana, pa sta že vendarle vedela, da ljudje pravilno ločujejo odpadke, da sta šla iskati hrano v ta pravi zabojnik.

In kaj vse so se pogovarjali ti trije zabojniki?

Žana: ''Steklenko je stokal, da mu je dolg čas.''

Kaj pa je dejal Embalažko?

Larisa: ''Da ga boli hrbet, ker ga že dolgo niso odprli.''

In kdo se je v tistem hipu približal Embalažku?

Otroci: ''Fant z rdečo kapo!''

Kaj pa je napravil fant z rdečo kapo?

Otroci: ''Močno je zaloputnil pokrov. Noter je vrgel nekaj trdega!''

V Embalažku so bile pločevinke, plastenke in druga embalaža. Poleg velike pločevinke od kislih kumaric, se je znašel zastarel radio. Novakov Matic je dobil namreč za rojstni dan, novi radio, zato je zastarelega vrgel proč. In tako se je pričel prepir med embalažo, ogovarjale so ga da nima kaj početi pri njih, toda radio je odgovoril nekaj. Ali si je morda kdo izmed vas zapomnil kaj je potožil radio?

Anej S.: ''Da ni sam prišel v ta zabojnik in da ve kaj sodi v Embalažka.''

Čez nekaj časa, pa je vrvež v Ebalažku potihnil. Radia-Glaska več ni nihče pogledal, nobena embalaža, toda nekega jutra se je zaslišala nežna melodija: Ob bistrem potoku je mlin, cin, cin, najprej je vsa embalaža prisluhnila, potem pa so pričeli prav vsi prepevati, opravičili so se drug drugemu, Glasko je postal veseljak, pričela se je zabava in ples v zabojniku. Tudi Steklenko in Papirko sta bila veselo razpoložena. Vendar samo do tedaj, ko je nekega večera Kislica vzravnano pojasnila, da kljub temu, da je Glasko zabaven, ne sodi mednje v embalažo.

Kaj so napravili sedaj?

Gregor: ''Naredili so načrt.''

Kakšen pa je bil ta načrt in zakaj so ga napravili?

Marko: ''Pločevinke in plastenke so napravile načrt, zato da bi se lahko radio rešil. Rekle so, da bodo zlezle drug na drugega.''

Žiga: ''Ja, lezo je po pločevinkah tako dolgo, da je prišel do vrha.''

Kaj se je zgodilo pa potem?

Nejc: ''Čakale so dolgo, da ni prišel eden in dvignil pokrov rumene barve.''

Kevin: ''Pa tudi veselile se niso več.''

Kaj pa je sedaj napravil Glasko?

Nik: ''Pričel je razvrščati pločevinke po teži in velikosti.''

Ko je bil stolp končan in dovolj visok, je Glasko počasi in previdno lezel do pokrova in upal, da bo rešen. Glasko si je močno želel, da bi obiskal prijatelje v zbirnem centru. Ali se mu je želja izpolnila?

Otroci: ''Ja, v en glas!''

Kako?

Žana: ''Prišla je ena gospa in odprla pokrov.''

Jakob: ''Bila je huda, da otroci mečejo vse odpadke skupaj.''

Vito: ''Prijela ga je in vrgla po tleh.''

Kaj se je zgodilo potem?

Lara: ''Odpadki so padli nazaj v zabojnik, mislili so pa da se je Glasko razletel.''

Nežka: ''Odpadke moramo ločevati!''

In kaj je bilo potem? Ali je glasko še igral?

Kiara: ''Zopet je zigral od sreče.''

Zakaj pa od sreče?

Nik: Ker je prišel po njega ta pravi avto in ga odpeljal v Zbirni center.

Kam pa ga bodo pospravili sedaj?

Andraž: ''V ta pravi zabojnik.''

V pričujoči pravljici ''Ples v zabojniku'' se srečamo z zabojniki za ločevanje odpadkov ter z odpadki, ki pristanejo v njih. Njihov dolgočasni vsakdan razbije napačno odvržen odpadek; star radio pristane med embalažo. Ta dogodek povzroči zaplet med stanovalci zabojnika za embalažo,ker vedo, da to ni v redu, saj je odpadke potrebno ločevati. Vendar tudi radio ni kriv za položaj, v katerem se je znašel. Med embalažo v zabojniku in radiem se najprej vname prepir, nato pa začnejo problem reševati, k boljšemu vzdušju in delu junakov pripomorejo tudi slovenske narodne pesmi, ki jih avtorica na inventiven način vnese v zgodbo.

Prav tako, kakor bo mladi bralec razumel čustvene odnose med odpadnimi predmeti, zabojniki in ljudmi, ki odlagajo odpadke vanje, bo zlahka razumel tudi tisti nivo pravljice, ki jih na didaktičen, a neprisiljen način uvaja v ekološki način razmišljanja ter jih navaja k trajnostnemu delovanju (mag. Vilma Ducman).

Spontana besedna igra otrok - v skupini Metulji

Kje so koši?

Jakob: ''Pogledamo, če je pravi koš''.

Andraž: ''In vržemo odpadke v koš''.

Gregor: ''Imamo koš sive barve''.

Jakob: ''Imamo koš črne barve''.

Marko: ''Matic je vrgel radio''.

Zakaj ni bilo prav?

Anej R.: ''Narobe je vrgel. V zabojniku rumene barve je Embalaža''.

Kaj lahko mečemo v zabojnik rumene barve?

Andraž: ''Pločevinke od pijač, plastenka od mehčalca''.

Kaj pa lahko vržemo v zabojnik z rdečim pokrovom?

Marko: ''Papir''.

Ali smemo v ta zabojnik vreči tudi papirnato brisačo?

Anej S.: ''Ne, zato ker ni karton''.

Lara: ''Zato, ker je mokra in umazana''.

V kateri zabojnik mečemo steklo?

Andraž: ''Tam ko piše stekleni odpadki''.

Lara: ''V zelen zabojnik''.

Kdo vse se je še jezil na glasbo?

Nežka: ''Kumarice in pločevinka''.

V kateri zabojnik bi moral vreči matic radio?

Andraž: ''V zabojnik za elektroniko''.

Žana: ''Televizije tudi lahko damo zraven''.

Nik: ''Hladilnik, pralni stroj''.

Zgodbica Ples v zabojniku, je bila otrokom v naši, to je v skupini Metulji zelo všeč. Z zanimanjem so ji prisluhnili tudi večkrat, bila je izbrana kot prva zgodbica načrtovane teme: ''Eko bralna značka''. Všeč jim je bila tudi zato, ker je sestavljena iz običajnih življenjskih situacij, ker jim je to področje blizu, ker že vseskozi pridno ločujejo odpadke v oddelku, kot tudi na njihovih domovih. Konec je pozitivno naravnan, otroci so bili motivirani ob izvajanju načrtovanih dejavnosti. Pri delu so bila zajeta vsa področja, te smo vključili v dejavnosti, pri igri in prav tako na sprehodih, kjer smo opazovali ekološke otoke.

Priloge: Otroške risbice,

Zapis spontane besedne igre otrok,

Fotografije izvedenih dejavnosti.

Ruše, 19. 4. 2010