Na čutni poti na igrišču je ostalo veliko jabolk. Otroci iz skupine SONČKI, stari 1-2 leti, so jih želeli pojesti, a so bila pretrda. Skupaj smo jabolka pobrali v košaro in jih odnesli v igralnico.

V roke sem vzela največje jabolko in otrokom povedala pesmico:

Jabolko rdeče, hej,

Kje si zraslo, mi povej!

Tam na jablani košati,

božal me je sonček zlati.

Vprašala sem jih, če bi jabolka pojedli. Njihov odziv je jasno pokazal, da si tega želijo.

Jabolka smo oprali, nato pa sem začela z lupljenjem. Vsi otroci so prišli k mizi in opazovali moje početje. Nekateri so poskušali pojesti kar olupke, zato sem jim med lupljenjem ponudila manjše krhlje. Ostala jabolka sem razrezala v mešalnik.

Ko sem vključila mešalnik, ki je zelo glasen, se nihče ni prestrašil. Vsi so opazovali in čakali, kaj bo sledilo.

Otrokom sem pokazala, kaj je nastalo. Nekateri so segli vanj kar s prsti, da bi poiskusili vsebino. Zato sva jim s sodelavko razdelili žličke, da so lahko zajeli kašo.

Kašo smo postrgali v skledo in vsi so komaj čakali, da jo poiskusijo.

Preživeli smo prijetno, zanimivo, predvsem pa okusno dopoldne.