V projekt so bili vključeni dijaki tretjih letnikov, 3 učitelji GL, zunanji sodelavci (ga. Polona Kovič) in Inštitut za varovanje zdravja.

MODERNI VZORCI PREHRANJEVANJA,

PREHRANSKI MOTO ter

VIZUALNA PREDSTAVITEV JEDILNEGA KOTIČKA GIMNAZIJE LEDINA

MODERNI VZORCI PREHRANJEVANJA

IN PREHRANSKI MOTO DIJAKOV

GIMNAZIJE LEDINA

POMEN HRANE ZA ŠOLARJA

Prehranjevanje je ena izmed osnovnih fizioloških potreb in je za človeka že od nekdaj zelo pomembna tako z zdravstvenega kot tudi okoljskega in sociološkega vidika. Hrana ni samo vir energije, ampak tudi vir bioloških učinkovin, predvsem vitaminov, encimov, flavonoidov in mineralnih snovi, nujno potrebnih za naše zdravje in dobro počutje. Zdrava hrana je v sodobnem svetu strateškega pomena, še posebej zdaj, ko so kmetijske površine zaradi kemičnih gnojil in strupov že precej prizadete. Tega se na žalost vse premalo zavedamo.

Sodoben, “hiter” način življenja s seboj dostikrat prinaša tudi nezdravo hitro prehrano. S hitrim načinom življenja so nas doletele tudi nove prehranjevalne navade ter vse pogostejše motnje prehranjevanja, pa tudi številne zdravstvene težave in bolezni, povezane z enolično močnato in mesno prehrano brez zadostnih količin svežega sadja in zelenjave.

Posledicam takšnega prehranjevanja so še posebej podvrženi najstniki oziroma šolarji, od katerih se zahteva veliko naporov. Hkrati so pod precejšnjim psihičnim pritiskom, saj morajo biti v šoli uspešni. Zato ima zdrava in kemično (brez ostankov pesticidov iz pridelave in škodljivih aditivov iz predelave) neobremenjena hrana za šolarja velik pomen. Le z njo si brez škode za svoje telo lahko pridobi tako energijo kot tudi dobro počutje, ki mu omogoča zbranost, pozornost in sposobnost pomnjenja.

Naš namen je ugotoviti, kakšno hrano potrebuje šolar za svoje zdravje in uspešno šolsko delo. Predvsem ne smemo pozabiti, da ne šteje le količina hrane, ki jo zaužije šolar ali dijak, ampak predvsem njena kakovost, saj ne živimo od tega, kar pojemo, ampak izključno od tega, kar telo oziroma njegova presnova uspe presnoviti in asimilirati.

Naša motivacija

Za to nalogo smo se odločili, ker globoko verjamemo, da je ustrezna, pestra in kakovostna hrana temelj uspešnosti v vsakdanjem življenju. Vsakdo od nas je gotovo že dostikrat opazil, da je po obroku slabe, “hitre”, to je premastne, močnate ali mesne hrane, pa tudi po vsaki presladki hrani nezbran, zaspan ali pa celo nervozen in težko zdrži pri miru. Najnovejše raziskave so pokazale, da so vzroki za naraščajočo hiperaktivnost lahko prav številni zdravju škodljivi aditivi in prevelike količine sladkorja. Oboje pa je neizogibna sestavina takoimenovane hrane praznih kalorij, ki nima skoraj nobene biološke vrednosti. Kljub temu pa telo obremeni s preveliko količino kalorij in presnovnih ostankov.

Nihče si ne želi tega! Če hočemo biti v šoli zbrani, budni in dovolj umirjeni, da se lahko osredotočimo na šolsko delo, moramo uživati pestro in lahko prebavljivo, zato pa manj kalorično hrano, ki mora vsebovati manj maščob, manj sladkorja, zato pa več kakovostnih ogljikovih hidratov, beljakovin, vitaminov, mineralnih snovi, flavonoidov, encimov. Še najbolje nas na celični ravni nahrani in zato poživi sveža sezonska in ekološko pridelana hrana, ki ne vsebuje ne ostankov pesticidov iz pridelave ne številnih kemičnih aditivov, ki so danes običajni spremljevalci prehrambenih izdelkov. Za ostanke pesticidov v hrani namreč danes že vemo, da imajo grozljive in dolgoročne učinke na zdravje in reproduktivno sposobnost ljudi.

Če slučajno neko časovno obdobje uživamo veliko svežega sadja in zelenjave, pridelanih brez strupov, se počutimo nekako lahke, navdihnjene in ustvarjalne, prav tako pa si veliko več zapomnimo že pri pouku. Velikokrat v različnih medijih zasledimo izraz hrana za možgane. Sem sodijo predvsem: kakovostna voda v zadostnih količinah (kajti tudi dehidracija je lahko za šolarja in dijaka vzrok za nezbranost in slabše učne rezultate), najrazličnejše sveže in nekonzervirano suho sadje (suhe slive, marelice, fige, datlji in posušene banane), najrazličnejši oreški in semena (lešniki, mandlji, orehi, indijski oreški, pecani; sončnice, bučnice, laneno in sezamovo seme, pinjole), izdelki iz polnovredne moke in soje (npr. tofu), še posebej pa avokado, banane, agrumi in presna zelenjava, ki vsebuje veliko folne kisline, ki povečuje dotok kisika v celice.

Zelo pomembno je tudi, da upoštevamo ritem, ki ga imajo prebavila, in da dan obvezno začnemo z zajtrkom, ki mora poleg kakovostnih ogljikovih hidratov, bodisi iz polnovrednih žitaric ali pa iz svežega in suhega sadja, vsebovati tudi beljakovine. Kot vir lahko prebavljivih beljakovin zadostuje že npr. polovica avokada ali pa rezina tofuja ali pa pest oreškov. Kdor ima rad mlečne izdelke, naj si privošči navadni, to je jogurt brez dodatkov (sladkorja, barvil in arom) že za zajtrk, saj si bo tudi z njim zagotovil dovolj beljakovin za dopoldanske napore.

VIZIJA MODERNE ŠOLSKE PREHRANE

Po vsem, kar smo ugotovili, naj bi moderna šolska prehrana vsebovala: sveže in suho sadje, svežo zelenjavo, izdelke iz polnovrednih žitaric, najrazličnejše vrste oreškov in semen, pa tudi dovolj čiste pitne vode, ali pa dovolj zelo sočnega sadja, npr. agrumov in domačega sezonskega sadja. Tako priljubljeni obloženi kruhki naj ne bi vsebovali samo mastnih sirov in salam, ampak tudi svežo zelenjavo, npr. paradižnik, kalčke, solato itd. Zelo priljubljeni so tudi že vegetarijanski sendviči, ki poleg rezine mariniranega tofuja ali sojinega polpeta vsebujejo še kakšen zeliščni namaz ali majonezo brez jajc. Ponavadi so kombinirani tudi s kakšno svežo zelenjavo ali pa obogateni s sezamom, ki je odličen vir organskega kalcija.

Veliko bolje od zdajšnjih avtomatov s hitro hrano in umetnimi pijačami, ki med drugim lahko povzročajo tudi hiperaktivnost, bi bilo omogočiti dijakom dostop do različnega svežega in suhega sadja. Še posebej bi se verjetno obrestovalo pri šolskem delu, če bi učenci in dijaki lahko med glavnim odmorov izpili kozarec sveže iztisnjenega sadnega soka, npr. iz pomaranč in grenivk itd.

Vzorec moderne šolske malice bi bil torej lahko takšen:

· polnovredne žitarice in izdelki iz njih v kombinaciji z naravnimi zeliščnimi ali zelenjavnimi namazi brez hidrogeniziranih oziroma strjenih rastlinskih maščob,

· mariniran tofu ali polovica avokada ali rezina nemastnega sira ali skodelica nemastne skute ali file morske ali sladkovodne ribe,

· skledica presne sadne ali mešane zelenjavne solate, ki lahko vsebuje tudi različne kuhane žitarice in stročnice,

· skodelica suhega sadja in oreškov ter semen,

· različni sveže iztisnjeni sadni ali zelenjavni sokovi.

Te skupine živil je mogoče izbirati v številnih in izvirnih kombinacijah, ki so privlačne tudi na pogled, kar je še posebej pomembno, ko mladi začenjajo spreminjati svoje prehranjevalne navade od slabih k manj slabim.

V vsakem primeru je za dijaka zaradi napornega urnika že dopoldne nujna preskrba z lahko prebavljivimi ogljikovimi hidrati, ki so telesni presnovi najlaže dostopni iz svežega in suhega sadja ter polnovrednih žitaric, saj presnova iz njih najhitreje izdela glukozo, ki je pravzaprav edina hrana za telesne celice in živčevje.

POTEK DELA

Priprava anketnega vprašalnika in izvedba ankete ter obdelava dobljenih podatkov so bile osnovne metode za pridobitev in analizo podatkov.

Anketiranje je bilo izvedeno v januarju 2009. Dijaki so vprašalnik izpolnjevali v času pouka, za kar so potrebovali slabih 5 minut.

METODE DELA

Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja o vrsti dijaške prehrane. Dijake smo povprašali o njihovih prehrambenih navadah na osnovi jedilnika, ki bi ga najraje izbrali, če bi imeli to možnost. V raziskavo je bilo vključenih 100 dijakov Gimnazije Ledina, in sicer 66 deklet ter 34 fantov, ki v šolskem letu 2008/2009 obiskujejo prvi, drugi in tretji letnik gimnazijskega programa. V vzorec so bili vključeni gimnazijci, stari med 15 in 18 let. Anketni vprašalnik je bil zaznamovan s štirimi že določenimi jedilniki, pa tudi jedilnikom, ki so ga lahko dijaki sestavili sami, če jim navedeni niso ustrezali (Drugo).

Jedilniki na anketnem vprašalniku so bili naslednji:

Jedilnik št. 1:

· Porova juha, gobova rižota z rjavim rižem, dušena zelenjava, zelena solata s koruzo in fižolom, sadna solata

Jedilnik št. 2:

· Ohrovtova juha, polnozrnate testenine z zelenjavno polivko iz paradižnika in paprike, jajčevec s paradižnikom in sirom na nabodalu, mešana solata, sladoled

Jedilnik št. 3:

· Zelenjavna enolončnica, pražen krompir, sojini polpeti, sladko zelje, paradižnikova solata, 100% pomarančni sok

Jedilnik št. 4:

· Korenčkova juha, pire krompir, pečen piščanec, koleraba v omaki, rdeča pesa, kompot

Drugo:

· Gobova ali goveja juha, pomfrit ali testenine, dunajski zrezek ali mleto meso, različne omake kot priloga, solata, coca-cola

Tabela 1: Število in odstotki odgovorov za posamezni jedilnik po letnikih

Graf 1: Število in odstotki odgovorov za posamezni jedilnik po letnikih

Iz grafa 1 je razvidno, da je “zmagal” jedilnik, ki so ga dijaki lahko sestavili sami. Vse lepo in prav, če ta jedilnik ne bi vsebovali tako mastne hrane, škodljivih gaziranih pijač in na splošno preveč biološko revne hrane. Anketa dokazuje, da dijaki ne vedo veliko o zdravi hrani, in da se večinoma ne zavedajo, kako zelo je ta pomembna za njihovo rast, razvoj, sposobnost koncentracije in zdravje nasploh.

RAZPRAVA

Rezultati naše raziskave kažejo, da se dijaki Gimnazije Ledina povečini prehranjujejo z zelo nezdravo hrano. Tempo današnjega življenja je res neznosen, vendar to še ne more biti opravičljiv razlog, da si ne omogočijo pestrega uravnoteženega obroka. Prav nasprotno, ravno ta tempo zahteva vse skrbnejšo izbiro kakovostnejše hrane, ki edina omogoča, da smo temu tempu kos.

Čeprav priprava kakovostnejšega obroka zahteva nekoliko več časa in znanja, je naložba tako v zdravje kot tudi v boljši učni uspeh. Ta hrana ni nujno dražja, saj moramo v ceno hrane vračunati tudi njene dolgoročne učinke na zdravje! Zato je npr. razmeroma “poceni” hitra hrana, ki je pri mladih še vedno zelo priljubljena, v resnici zelo “draga”, saj stane družbo zelo veliko denarja, ko mora odpravljati njene zdravstvene učinke v kasnejših letih.

Dijaki v današnjem času dobesedno “živijo” od hitre, konzervirane hrane iz avtomatov, v katerih je z aditivi obremenjena hrana, ki poleg tega vsebuje preveč sladkorja. Sladkarije iz njih jih odrešijo občutka lakote v želodcu, ne pa tudi dejanske lakote na celični ravni. Presnova namreč dnevno nujno potrebuje biološke učinkovine iz sveže rastlinske hrane. Če bi namesto sladkarij v avtomatih dijakom in šolarjem ponudili sveže sadje, pripravljene solate, jogurte, ali pa če bi poskrbeli za kakovostnejše tople obroke, bi tako pripomogli k izboljšanju našega zdravja, počutja in šolskega dela. Ta hrana bi namreč občutno pripomogla k naši boljši koncentraciji in posledično tudi k boljšim šolskim rezultatom.

Kot je pokazala naša anketa, večina današnje mladine še vedno nekritično posega po hrani, ki je dobra in zdrava samo na videz, čeprav v resnici to ni. Vedno več hrane je namreč kemično obremenjene zaradi pesticidov, pa tudi nekaterih aditivov. Tako pesticidi kot aditivi lahko hudo škodujejo zdravju. S tem se še nihče sistematično in posebej pozorno ne ukvarja kot z zdravstvenim tveganjem. Brezbrižnost in neznanje gresta z roko v roki, tako da mora po takšni hrani hočeš nočeš posegati večina Slovencev, ne samo mladostniki, saj ponudba na tržišču še ni uravnotežena.

Je pa spodbudno, da se interes za ekološko, brez vsakršnih kmetijskih strupov pridelano hrano, počasi, a nezadržno povečuje tako v Evropski uniji kot tudi v Sloveniji. Številne bolezni so ljudi prisilile k bolj kritični izbiri, tako da je precejšen del mladih tudi že osveščen glede pomena zdrave prehrane. Ne premami jih samo videz, ampak so se ob vsakem grižljaju že sposobni vprašati, ali jim bo določena hrana koristila ali pa škodovala. Vmesne možnosti namreč ni. Skratka, tudi nekateri mladi ne jedo več samo “z očmi”, ampak tudi z zdravo pametjo.

Nezdrava hrana ne vpliva le na našo zmanjšano sposobnost koncentracije in pomnjenja v šoli, ampak povzroča tudi prebavne motnje, težave z želodcem in črevesjem, pa tudi z zobmi, saj prevelika količina sladkarij prinaša karies in celo presnovne bolezni, npr. diabetes, da o debelosti niti ne govorimo. Če otrok ali mladostnik pogosto uživa hrano in pijačo, ki vsebuje ogromne količine skritega sladkorja in si čez dan ne umiva zob, je karies takorekoč neizogiben.

ZAKLJUČEK

Ugotovili smo, da je uživanje čiste, kakovostne in biološko bogate hrane pomembno prav v vsakem življenjskem obdobju, še posebej pa seveda v najstniškem, saj se takrat telo še razvija in raste. Iz rezultatov ankete je razvidno, da je znanje in osveščenost dijakov v zvezi z zdravim prehranjevanjem v vseh treh letnikih približno enako. Med anketiranimi dijaki, kot smo ugotovili, jih večina ne uživa zdravju in telesu prijazne hrane, ampak nasprotno, uživajo zdravju škodljivo in celo pomanjkljivo hrano, saj ta ni dovolj biološko raznovrstna oziroma bogata. Upamo, da je naša anketa marsikaterega dijaka spodbudila k ponovnemu razmisleku o pomenu hrane za njegovo zdravje, počutje in učni uspeh.

Zato je naše geslo in moto:

JEJMO ZDRAVO ZA BISTRO GLAVO!

VIRI

· Zdravilna moč sadja in zelenjave (Klaus Oberbeil, Dr. med. Christiane Lentz)

· Zdrava prehrana (Dr. Jörg Zittlau, Dr. Norbert Kriegisch)

· Zdrava prehrana in solate (dr. Norman w.Walker, dr. Sci.)

· Alternativna kuhinja (Polona Kovič)

· Simbiotski človek (Anton Komat)

· http://www.zazdravje.net

· http://www.ezdravje.com

VIZUALNA PREDSTAVITEV JEDILNEGA KOTIČKA

GIMNAZIJE LEDINA

V določenih kulturah se bolj, drugod pa manj zavedamo izrednega pomena okolja na naše počutje, razpoloženje in zdravje. Ambient vpliva na nas predvsem s svojo vizualno podobo. To velja tudi za jedilnice. Za večje število ljudi morajo biti jedilnice dovolj prostorne, zračne in svetle, da se med jedjo ne počutimo utesnjene, in da prostor ni zasičen z vonjavami po različnih jedeh. Ugotovili so, da hladni, zeleni in modri toni pomirjajo, medtem ko rdečkasto zemeljski oziroma oranžni spodbujajo tek.

Na žalost naša šola, Gimnazija Ledina, nima tako velikega prostora, da bi lahko v njem uredili primerno jedilnico za prav vse učence. Zato smo v vizualni predstavitvi prostor z garderobnimi omaricami preuredili v jedilnico. Tako bi pridobili nekaj prostora, vendar še vedno ne dovolj, da bi v njem lahko malicali vsi dijaki hkrati. Bi pa ta prostor povsem zadostoval, če bi se dijaki za malico razvrstili v več skupin. Ker gre za kletne prostore, ki so manj osvetljeni in slabše prezračevani, bi preureditev terjala kar nekaj vlaganj, ki pa bi prav gotovo občutno pripomogla k dobremu počutju in posledično tudi boljšemu zdravju dijakov.

Poglejmo si primerjavo med dejanskim prostorom in vizualno predstavitvijo jedilnice, oblikovano v računalniškem programu 3D Home Architect Design Suite Deluxe 8, ki pa na žalost nima vseh potrebnih funkcij za natančnejšo izdelavo vizualne predstavitve. Tako npr. nismo mogli vstaviti oken, saj gre za kletne prostore, v katerih so okna na nestandardni višini, pa tudi strop je v dejanskem prostoru veliko višji kot v vizualni predstavitvi.

Na zgornji sliki je tloris kletnega prostora s šestintridesetimi mizami za osem oseb ter hladilniki za jogurte in druge mlečne in sadne napitke, s servirinimi mizicami za sveže in suho sadje in zelenjavo (solate), delilnim pultom, policami za odlaganje pladnjev in osvetlitvijo

Prvi prostor

Zgornja in spodnja slika predstavljata dejansko jedilnico Gimnazije Ledina, ki se nam prikaže, ko vstopimo vanjo. To je edini že urejen prostor za prehranjevanje na šoli. Zadnjo steno, ki jo vidimo na sliki zgoraj, bi podrli, tako da bi dobili še en obok in združili ta prostor s sosednjim. Na ta način ne bi prihajalo več do gneče na ozkem prehodu.

Na zgornji sliki je vizualna predstavitev prvega prostora pred vhodom, kjer je predviden jedilni pult in okrogle servirne mizice za samopostrežni solatni in sadni bife in hladilnik za mlečne izdelke. Na skrajni levi vidimo glavni delilni pult in police za odlaganje umazanih pladnjev oziroma posodja.

Na spodnji sliki je že prej omenjena predelana stena z novim obokom, ki bi funkcionalneje povezoval oba prostora.

Drugi prostor

V sedanjem dejanskem prostoru moramo do drugega prostora, ki je zdaj učilnica, po ozkem hodniku.

V vizualni predstavitvi pa je omogočen hiter prehod med obema jedilnima prostoroma (slika spodaj). Na zadnji steni vidimo nov obok med obema prostoroma, pa tudi obok na desni strani, ki vodi na hodnik. Poleg miz in obokov vidimo tudi postavitev servirnih mizic za sadni in solatni samopostrežni bife in police za odlaganje pladnjev in posodja.

Tretji prostor

Po istem hodniku kot prej pridemo do tretjega prostora, kjer so trenutno garderobne omarice (slika spodaj). Opazimo lahko, da je prostor zelo temačen in da nujno potrebuje ustreznejšo osvetlitev.

Preurejen bi bil ta prostor videti tako, kot kaže spodnja slika, na kateri vidimo samo en obok, ki vodi v drugi jedilni prostor. Povezava s četrtim prostorom namreč ni možna, saj je vmes prostor, ki ni namenjen jedilnici.

Četrti prostor

Poglejmo zdaj prostor, kot je sedaj (spodnja slika). Deluje zelo temačno in utesnjeno, tako da potrebuje osvežitev in ustreznejšo osvetlitev.

Vizualna predstavitev (slika spodaj) pokaže, kako prostornejši, svetlejši in spodbudnejši lahko postane isti prostor.