Je vsakodnevno. Je nujno. Je potrebno. Sicer bi svoje delo v skupini 30-ih otrok od 1. do 5. razreda težko izvajala. Zaradi organizacije samega pouka, interesnih dejavnosti in različnega časovnega odhajanja otrok iz šole, pa komaj najdemo tisti čas, ko se lahko kvalitetno in resno lotimo kakšne teme. Ponavadi nam takšni sklopi trajajo kar ves teden ali še več, preden je kakšna stvar izgotovljena in dodelana.

Ko smo lani slavnostno otvorili novo šolo, nismo bili pozorni na malenkosti okrog nje, ker je bilo drugega dela preveč. Letos pa smo skupaj z otroki ugotovili, da nam okrog šolskega prostora nekaj močno manjka. KOŠKI ZA ODPADKE!!! Ja, kam pa naj ekofrajerji mečemo ogrizke od sadja, papirčke od bonbonov, papirnate robčke, itd.

Tako je postal naš glavni projekt v letošnjem letu EKO KOŠEK.

Ob vse večji osveščenosti ljudi za skrb pri ločevanju odpadkov, pri skrbi za okolje in ozračje, je bilo tako meni, kot otrokom v veselje in ponos, da bomo tudi mi nekaj naredili zase in za našo neposredno okolico.

Zelo prav, tako idejno, kot časovno, nam je prišel eko dan oz. pri nas kar eko teden, v katerem smo se lotili dela. Že prej smo zbrali ideje, kako naj bi koš izgledal, kje bi ga postavili… Povezala sem se z zunanjim sodelavcem, v tem primeru kar z mojim očetom in z bratom, (ki izdelujeta velike reklamne table za trgovine ipd, iz materiala, ki mu dež ne more do živega). Iz foreksa-nekakšne plastične mase so mi v delavnici po vzorčnih predlogah, ki smo jih izbrali z otroki, izrezali oblike naših koškov (zajčka, muco, veveričko, žabo in miško).

Te smo nato s sprejem za plastične mase barvno osnovno pobarvali, skupina otrok (4-5), ki smo ji zaupali natančno delo, pa je narisala z barvo in s čopičem poteze na to osnovo. Pri tem so vsi učenci aktivno sodelovali, saj smo se predhodno o tem veliko pogovarjali, vsebine pa so poglabljali tudi neposredno z obravnavo pri pouku.

Izhodišče nam je bila lutkovna predstava, ki so si jo učenci ogledali v Žalcu. Nato pa smo le še gradili našo zamisel dalje. Pogovarjali smo se o varovanju našega okolja, o pomenu ločenega zbiranja odpadkov, o divjih odlagališčih, o tem kako sami in kako drugi vplivajo na naravo, kako lahko mi pripomoremo pri varovanju in ohranjanju okolja. Risali smo vtise s predstave in naše domišljijske eko koške. Na sprehodu smo si pri vaški cerkvi tudi ogledali ekološki otok z ločenimi zbirniki za smeti. Nanizali smo nekaj pravil, kako varovati naravo. Risali smo piktograme. Skupaj smo ugotovili, da marsikje neodgovorno odlagajo in s tem zastrupljajo okolje, ki je naš dom in bo dom naših naslednikov. Edina rešitev je znanje in spoznanje o škodljivosti neodgovornih posegov v okolje, brez katerega ne moremo živeti.

Naš projekt je zdaj zaključen. Na lesene letvice smo pritrdili naše »živalce« in seveda pod tem vstavili še preprosto plastično vedro, kamor smo vložili vrečko, v katero odlagamo naše odpadke, ko zunaj nabiramo novo energijo in vdihujemo sveži zrak, ki bo, če bomo že od malega skrbeli za naravo in okolje, tudi z našo pomočjo morda nekega dne še čistejši.

Koške smo namestili okrog šole, kjer so nam v vsakem trenutku na očeh in v uporabi. Zdaj resnično skrbimo za čisto okolico.

Če pa vas zanima, kakšno podobo ima naš projekt - EKO KOŠEK, pa prisrčno vabljeni na Ponikvo!