Ljubljana, 17. oktober 2008

V slovenskih ekošolah z dopisovanjem z afriškimi vrstniki na zanimiv način spoznavajo revščino in po svojih močeh pomagajo k odpravljanju tega svetovnega problema

Ob današnjem svetovnem dnevu revščine smo na Osnovni šoli Šmartno pod Šmarno goro v okviru mednarodnega programa Ekošola kot način življenja izvedli deset delavnic za učitelje in učence slovenskih ekošol z naslovom Revščina v svetu in pri nas. Delavnic se je udeležilo 570 učencev in več kot 50 učiteljev iz vse Slovenije.

S temi delavnicami so slovenski ekošolaji in njihovi mentorji obeležili svetovni dan revščine, ki je v vse večjem obsegu prisotna tudi pri nas. To je tudi ena izmed najpomembnejših tem desetletja izobraževanja za trajnostni razvoj, ki ga bomo na pobudo OZN izvajali tudi v naši državi. V slovenskih ekošolah pa smo v sodelovanju z Misijonskim središčem slovenije (MSS) program začeli izvajati v lanskem letu v okviru projekta Revščina v svetu in pri nas. Letošnje delavnice v bistvu pomenijo uvod v nadaljevanje projekta, ki ga bodo po slovenskih ekošolah nadaljevali v letošnjem šolskem letu. S projektom žellimo preko dopisovanja in drugih aktivnosti z njihovimi vrstniki v nekaterih afriških državah (Zambija, Bocvana, Malawi, Slonokoščena obala, Madagaskar) slovenskim ekošolarjem omogočiti, da se kar najbolj neposredno seznanijo z revščino v nekaterih najbolj revnih državah na svetu,. Po drugi strani pa je naš namen, da vsaka ekošola postane boter eni izmed šol v omenjenih in nekaterih drugih afriških državah in po svojih močeh prispeva svoj delež pri odpravljanju revščine, ki je tudi eden izmed ciljev EU.

Slovenski ekošolarji tako skozi dopisovanje na najbolj neposreden način spoznavajo probleme, s katerimi se dnevno soočajo afriški otroci. Poleg tega na zanimiv način spoznavajo tudi posamezne države, njihove naravne in družbene značilnosti, njihovo kulturo in podobno. Z različnimi zbiralnimi akcijami pa po zbirajo tudi denar in šolske potrebščine, ki jih pošiljajo svojim afriškim vrstnikom.

V projekt se je lani vključilo več kot 40 slovenski ekošol. Naslove za dopisovanje so nam poslali slovenski misijonarji, ki delujejo v omenjenih državah. Slovenski ekošolarji so se tako že lani z navdušenjem lotili pisanja in seveda nestrpno čakali na odgovore njihovih vrstnikov, vendar je bilo razočaranje marsikje veliko, saj so morali na odgovor čakati po več mesecev, nekateri pa ga še do danes niso prejeli. To je bila pravzaprav prva velika izkušnja, ki so jo sodelujoči pridobili, saj so ugotovili, da dopisovanje zaradi nerazvite infrastrukture, oddaljenosti, poplav in drugih težav ni tako samoumevno kot v razvitem delu sveta.. Še manj je samoumevno, komuniciranje preko svetovnega spleta. Prav tako je za slovenske učence nepojmljivo, da velik del afriških otrok sploh ne more hoditi v šolo, ker jim starši zaradi pomanjkanja denarja tega ne morejo omogočiti. K odpravljanju teh problemov veliko pripomore tudi „botrstvo“, ki poteka preko Misijonskeg središča Slovenije. Posamezniki, ki se za to odločajo, tako omogočijo šolanje marsikateremu afriškemu otroku. Prav s pmočjo botrstva je do svojega poklica prišla tudi Lydia iz Zambije, ki v tej afriški državi koordinira omenjeni projekt in je spregovorila tudi udeležencem današnjih delavnic.