V Sloveniji nastane okoli šest milijonov ton odpadkov na leto. Količine zadnja leta počasi

naraščajo. Največ odpadkov, kar 73%, povzročita predelovalna industrija in energetika.

Povzročitelji odpadkov jih nekaj manj od polovice sami predelajo in odstranijo, za druge pa

velja javno ravnanje z odpadki.

Ravnanje z odpadki postavlja v ospredje zmanjševanje njihove količine na viru nastanka,

njihovo ponovno uporabo in recikliranje, sežiganje določenih vrst in kot zadnje, najmanj

zaželeno – odlaganje.

Predelava odpadkov je tudi v Sloveniji vedno bolj pomembna. Eden od razlogov so čedalje

boljše tehnične možnosti za njihovo predelavo, kar je poleg tega, da manj obremenjuje okolje,

tudi gospodarsko upravičeno. Ob reciklaži in ponovni uporabi sem sodi še termična obdelava,

pri kateri uporabimo odpadke kot alternativni vir energije. Agencija Republike Slovenije za

okolje, v okoljevarstvenem dovoljenju za predelavo odpadkov, poleg vrste in načina

predelave, določi tudi celotno količino odpadkov,ki jo je letno dovoljeno predelati na napravi.

Od leta 2002 predelamo več kakor polovico industrijskih odpadkov. Precej slabši pa smo

pri komunalnih odpadkih, ki jih še vedno v večini odlagamo – v letu 2006 smo jih odložili

približno 80%. Za nevarne odpadke je razmerje podobno kakor pri industrijskih: v

odstranjevanje jih gre manj kot 40%.

Vseh odpadkov se še ne da predelati in tudi po predelavi nastanejo ostanki, ki jih je treba

odložiti.

ODLAGANJE ODPADKOV

n Danes 90% odpadkov konča na odlagališču, jutri 80%.

n Konec leta 2013 bo zmanjkalo prostora za odlaganje.

n Zakonodaja omejuje odlaganje:

n Dovoljeno je odlagati le ostanke po predelavi.

n Dovoljeno je odlagati le do 5% organskega ogljika (pogojno do 18%).

n Usmeritev v znižanje, do dokončne prepovedi odlaganja biorazgradljivih odpadkov.

RAVNANJE Z NEVARNIMI ODPADKI IN NJIHOVO ODLAGANJE

n Ravnanje z nevarnimi odpadki vsebuje postopke fizikalne in kemijske obdelave, toplotne, biološke obdelave ali katerekoli druge ustrezne metode ravnanja z nevarnimi odpadki, vključeno je tudi odlaganje nevarnih odpadkov (odlagališča nevarnih odpadkov, shranjevanje v zabojnike, podzemno trajno odlaganje oziroma katerokoli drugo metodo odlaganja)

RAVNANJE Z NENEVARNIMI ODPADKI IN NJIHOVO ODLAGANJE

n Ravnanje z nenevarnimi odpadki zajema procese fizikalne in kemijske obdelave, sežiganje odpadkov, biološko obdelavo in katerokoli drugo metodo obdelave (kompostiranje, recikliranje itd.) ter njihovo odlaganje (odlagališča za nenevarne odpadke, odlaganje v morje oziroma katerokoli drugo metodo odlaganja)

NAČINI ODSTRANJEVANJA ODPADKOV

Odpadke lahko odložimo, znebiti pa se jih ne moremo. Če izhajamo iz tega dejstva, poznamo le dva načina odstranjevanja odpadkov. To sta zasip in sežig odpadkov.

ZASIP ODPADKOV

n Velike količine odpadkov so že v preteklosti povzročale hude probleme stanovalcem, saj so bile vir vseh bolezni in epidemij. Najboljša rešitev so našli v tem ,da so odpadke enostavno pričeli zasipavati. Problemi so se pojavili, ko so ljudje pričeli poleg naravnih materialov uporabljati tudi umetne mase ali snovi, katerim na kakršen koli fizikalni ali kemijski način spremenimo njihovo osnovno obliko. Ti predmeti v času njihove rabe dobro služijo svojemu namenu. Problem se pojavi, ko te stvari postanejo neuporabne in jih ljudje zavržemo, deponiramo. Zaradi spremenjene kemijske, fizikalne sestave so te snovi zelo obstojne in bodo mogoče razpadle šele čez nekaj stoletij ali tisočletij.

SEŽIG ODPADKOV

n Sežig komunalnih odpadkov je trenutno poleg odlaganja odpadkov ena najbolj razširjenih rešitev. S sežigom se količina odpadkov, potrebnih za odlaganje, zmanjša tudi za 90 %, pridobi pa se energija. Sežiga se lahko nesortirane odpadke ali pa preostanek komunalnih odpadkov, iz katerih so prej izločene negorljive snovi in organski odpadki, ki se uporabijo za kompostiranje.

n Ločevanje papirja, lesa in plastike iz komunalnih odpadkov bistveno zmanjša kurilno vrednost odpadkov in poveča potrebo po primarnih gorivih za sežig. Zato se je potrebno pri sprejetju koncepta za ravnanje z odpadki odločiti za celovit pristop v določeni regiji in uskladiti gospodarjenje z odpadki.