Kot ekošola se trudimo, da učence naučimo strpnosti, premagovanja predsodkov in spoštovanja drugačnosti. Prav zato smo v ponedeljek, 16. 11. 2009, na OŠ Podgora, povabili Bistričana, študenta psihologije, Klemna Čeligoja. To je fant, ki ga najbolj razveseli iskren nasmeh. Z nami je delil izkušnje in spoznanja, ki si jih je s prijatelji pridobil na prostovoljnem delu v Indiji.

Preberite, kaj si je o Indiji zapomnila četrtošolka Anja Tomažič.

Pot je bila zelo dolga in naporna, saj so morali Klemen in prijatelji večkrat zamenjati prevoz. Ko so prispeli na dogovorjeno mesto, so otroke razveselili z baloni in barvicami. Skupaj so plesali in se igrali. Ko so dekleta vadila ples, jih fantje niso smeli opazovati, vendar so to vseeno radi počeli. V Indiji je veliko otrok brez družin. Ti otroci živijo v sirotišnicah. Otroci v sirotišnici poskrbijo za skoraj vse svoje potrebe sami, le kuhajo jim drugi. Tudi zvezkov ne zavijajo v ovitke, temveč v časopisni papir. V razredu je tudi do 60 učencev. V vsaki klopi jih sedi po pet, a se med seboj ne prepirajo, kdo bo imel več prostora zase. Njihove učilnice so v zelo slabem stanju in pomanjkljivo opremljene. Otroci v Indiji zelo radi ustvarjajo, le materiala nimajo. Zapomnila sem si tudi, da tam revni ljudje ne uporabljajo jedilnega pribora, jedo namreč z rokami. V naši državi bi rekli, da je to neolikano, pri njih pa je to čisto normalno.

Želim si, da bi našo šolo večkrat obiskali ljudje, ki bi nam pripovedovali zgodbe o življenju ljudi vsega sveta. Hkrati pa me žalosti, da je po svetu veliko otrok, ki nimajo družin in le s težavo obiskujejo šolo.